00:00:02
Stara bluzovska legenda govori o razpotju kot kraju med 2 svetovoma o kraju limin al nosti, na katerem se dogajajo nadnaravne stvari.
00:00:14
Če hočeš postati najboljši kitarist, moraš narediti samo eno enostavno stvar.
00:00:21
Ob polnoči mora s svojo kitaro priti na razpotje po določenem času igranja bo po cesti izza tvojega hrbta pristopil ogromen rdeč stvor, ki te bo potrepljal po rami.
00:00:34
Kdo ti bo pa ti oglasi kitaro?
00:00:37
Če kitarist sprejme ponudbo bo bil sposoben igrati, karkoli si bo zaželel.
00:00:43
Stvor pa bo v zameno za svojo uslugo zahteval nič več in nič manj kot kitarist ovo dušo. Ta dogovor lahko traja 5, 15 morda celo 40 let. Vendar človek živi v konstantnem zavedanju, da se bo hudič vrnil in zahteval dušo v svojo večno last.
00:01:06
Poleti leta 1935 se na razpotju v delti misisipija pojavi mladi bluzovski glasbenik, ki so ga zaradi njegove ne talentiranosti nagnali že iz marsikaterega kluba v delti.
00:01:21
Fant si je želel postati najboljši kitarist na svetu, vendar njegovo znanje in talent nista bila kompatibilna z njegovo željo. Tisto poletno noč se potem ko izgine v smer bližnjega razpotja za njim, izgubi vsaka sled, ko se po večmesečni odsotnosti vrne v domače kraje, se ljudje kar ne morejo načuditi njegovi virtuoznosti. Fant, kar naenkrat velja za najboljšega kitarista na ameriškem jugu. S tem izpolni svojo največjo željo.
00:01:55
Postane spoštovan glasbenik z življenjskim slogom, ki pritiče temu poklicu.
00:02:01
Na njegovo nesrečo pa je bil satan neučakan in je po njegovo dušo prišel samo 3 leta po njunem srečanju na razpotju.
00:02:11
Glasbenik je umrl star 27 let, s čimer je začel še eno izmed glasbenih legend, saj je postal prvi član famoznega kluba. 27 fantov je bilo ime Robert Johnson in to je zgodovina popularne glasbe.
00:02:28
Samega začetka, a?
00:02:34
Janez o.
00:02:36
I vse vmes je en.
00:02:40
O.
00:02:45
A.
00:02:53
A.
00:02:55
To je zgodovina popularne glasbe.
00:03:05
Vse dobre zgodbe imajo svoje mite in legende. Zgodba roberta johnsona pa velja za temeljni mit bluza ter posledično tudi celotne popularne glasbe. Kot vsi drugi žanri se tudi bluz sicer konstantno spreminja in razvija, zato ga je nemogoče popolnoma zaobjeti in definirati, kot bomo spoznali skozi serijo. Oddaj zgodovina popularne glasbe so meje med žanri porozne oziroma se pogosto prekrivajo.
00:03:33
Nekateri najbolj prodorni avtorji pa te žanrske meje presegajo, kot se za vsako obravnavo popularne glasbe spodobi bomo tudi mi začeli pri bluzu.
00:03:43
Pri tem žanru gre v osnovi za hibrid afriških ritmov, delavskih pesmi s plantaž in cerkvenega petja, ki ga v ZDA poznajo pod imenom gospel.
00:03:55
Ne bomo se sicer preveč spuščali v etnologijo bluza, saj nas bo ta zanimal kot popularna glasba, zato bomo govorili predvsem o obdobju po letu 1920, ko so tehnološke inovacije, ki v svetu glasbe igra ključno, mnogokrat premalo izpostavljeno vlogo omogočile snemanje zvoka glasbena industrija in s tem popularna glasba se tako začne z razvojem snemalnih studijev, gramofonov in radia. Bluz je sicer ljudska glasba afro američanov, ki se je začela formirati sredi 19. Stoletja.
00:04:31
V kombinaciji z razvojem snemalne tehnologije pa je postala popularna glasba.
00:04:37
Bluz je tako pomemben zato, ker predstavlja temelj vse popularne glasbe. Praktično vsa glasba, ki jo poslušamo, ima korenine v bluesu.
00:04:47
Bluz je tako začetna točka v rokenrola sola ter tudi roka, ki ga v ZDA prinese bendi tako imenovane britanske invazije, na čelu katere so beatli in rolling stonesi. Slednji so dejansko prvi, ki bi ju spravijo v meni stream, vendar gre pri tem že za določen odvod tega žanra. Če poskušamo bluz razdreti na njegove najbolj osnovne komponente, ugotovimo, da gre za specifično ameriško interpretacijo afriške glasbe, ki je bil primešan gospel.
00:05:19
Od tu bluz dobi svojo mistično komponento, ki je v veliki meri povezana s specifično afro ameriško religioznostjo.
00:05:27
V svoji osnovi je bluz ljudska glasba, saj izhaja iz skupnosti in je narejena za skupnost. Gre za zelo ekspresivno glasbo, ki govori o življenju temnopoltih. Pri komadih gre za prvoosebne pripovedi o težavnem življenju, otožnosti in pogostih potovanjih, ki so povezana s slabim finančnim položajem ter konstantnim strahom pred linčani. Tako se v pesmih pogosto pojavljajo tematike, kot so ceste, razpotja in vlaki. Morda najbolj pogosta lirična značilnost je pripoved o tem.
00:06:01
Odpotuješ in pustiš vse težave za seboj, te pa te potem lovijo povsod, kamor greš. Še najbolj pa to, kar bluz predstavlja opiše sam biking v komadu washing bluz.
00:06:40
Etar eu o.
00:06:44
Aj sin.
00:06:47
Je pa o.
00:06:52
A.
00:06:56
AOAU.
00:07:04
Aukn problem bo našel mene novomeška a.
00:07:13
Eba demonov waas in?
00:07:21
Au o.
00:07:26
Manj.
00:07:29
Abilene nov plačni o.
00:07:33
Athens, aung.
00:07:38
Mi imamo nov.
00:07:45
Je za o.
00:07:48
Tipala 5.
00:07:54
AO.
00:07:57
O au.
00:08:02
Kaj pa delamo?
00:08:05
J ja.
00:08:10
Je zame eno o.
00:08:44
O au.
00:08:55
O.
00:08:58
A.
00:09:05
J ja.
00:09:08
Priča AU.
00:09:13
A un o.
00:09:19
Au au au.
00:09:30
Glasbena struktura bluza sicer izhaja iz delavskih pesmi, ki so jih na plantažah prepevali temnopolti sužnji ter gostov, ki so jih peli ob nedeljskih mašah. Od tu prihaja tudi značilni glasbeni element contres pons, ki ga pozneje zasledimo predvsem v žanrih, kot sta sol in funk.
00:09:49
A.
00:09:50
Oh pa.
00:10:07
Poleg uporabe pravkar slišane ga collins response pa je za bluz značilna tudi 12 takt na ritmična struktura. Kljub temu, da so besedila pogosto žalostna bluz v dobesednem prevodu pomeni otožnost, pa v kontekstu 12. Takšne strukture pride do izraza tudi določen element humorja, ki je prav tako zelo značilen del tega žanra.
00:10:30
Bluz pa je tudi zelo senzualen telesen, zelo seksualen beli puritanski populaciji. ZDA se je zdel tako odvraten, da so ga poimenovali kar hudičeva glasba odnosih in v življenju se v bluzu pojem nesentimentalno, bela amerika pa s svojimi idealiziranimi predstavami takrat še ni bila pripravljena na realizem v popularni glasbi. Lep primer tega realizma in ne sentimentalnosti je komad madja watersa z hampen refer.
00:11:26
Auas o.
00:11:43
O au.
00:11:51
A.
00:13:17
H.
00:13:36
Bluz je bil prvotno omejen na jug Združenih držav Amerike, saj je tam živelo okoli 90 % celotne temnopolte populacije ZDA. Kljub formalni odpravi suženjstva po koncu državljanske vojne leta 1865 so temnopolti še vedno garali na plantažah, kjer so za mizerno plačo.
00:13:56
V nemogočih pogojih, pobirali bombaž ali pa so kmetovali kot podnajemniki, prepuščeni na milost in nemilost belih veleposestnikov. To se začne naglo spreminjati okoli leta 1910 ob začetku velike migracije temnopoltih iz ruralnega juga urbana središča bolj razvitega severa ZDA. Migracije so bile posledica obupne ekonomske situacije, zaradi katere so temnopolti iskali boljšo zaposlitev novih industrijskih obratih, ki so na severu ZDA.
00:14:28
Rasli kot gobe po dežju.
00:14:30
Migrirali pa so tudi zaradi ekstremnega rasizma in popolne segregacije, ki se je ohranila v državah ameriškega juga.
00:14:38
Rasizem in segregacija sta seveda obstajala tudi v večjih industrijskih mestih, vendar pa niti približno nista bila tako ekstremna kot na jugu. Tako so se temnopolti množično začeli naseljevati v mesta, kot so New York, chicago, detroit, cleveland in baltimore. V tej prvi veliki migraciji, ki traja kakšnih 20 let, se na sever selijo tudi številne pevke in glasbeniki, ki so po ZDA potovali v sklopu odvilo kar se je glasbena industrija v začetku 20. Let 20. Stoletja.
00:15:12
Razvila ravno New Yorku so prve prave bluzovske zvezde postale pevke, kot so besi, smithers in marie te so nastopile v okviru odvilo. To so bile predstave, ki so združevale komike, pevke, projekcije, filmov in še mnoge druge oblike zabave. Prizorišča tako morda niso bila v skladu s tem, kar si dandanes predstavljamo pod oznako plus, vendar so te pevke še kako živele življenje, ki ga povezujemo s tem žanrom.
00:15:42
Tematsko so njihove pesmi govorile predvsem v nesrečnih razmerjih in otožnosti, ki je njihova posledica. To se še kako sliši v komadu. Bessie smith nov bunker down enot.
00:16:05
On thaunga nea a.
00:16:13
J ja.
00:16:16
H in m.
00:16:18
O glej kam.
00:16:24
Fenomen ena in o.
00:16:29
Dolou a.
00:16:34
Eno glej drugo pa o.
00:16:46
Vem? O.
00:16:59
Imam pa tam.
00:17:04
Anima, prince ebony aurea.
00:17:14
Ena ima malo o.
00:17:19
Hm ja a.
00:17:28
Oh ne ne ambi in.
00:17:37
Aunga ur.
00:17:49
A.
00:17:51
As.
00:17:55
Pomembno vlogo v popularizaciji bluza igrajo založbe, ki v bluz posnetkih imenovanih rac records vidijo finančno priložnost žanr, začnejo oglaševati in prodajati kot temnopolto glasbo, namenjeno izključno temnopoltim. Vodvil ske pevke so se takrat znašli ob pravem času na pravem mestu, saj so bile zaradi svoje popularnosti logična izbira za snemanje prvih plošč, popularnost teh pevk pa moramo razumeti tudi v kontekstu tistega časa temnopolte ženske.
00:18:26
So na svojih nastopih v veliki meri lahko izražale svoje emocije, zato, ker jih belci niso dojemali kot grožnjo, kot grožnjo pa so dojemali temnopolte moške, ki so lahko nastopili samo kot zabavljači nekakšnih klovni, ki so si morali obraz prekriti z tako imenovanim black fesom. Kljub temu dejstvu pa popularnost vodvil skih pevk nikakor ni bila naključna. Kot smo slišali na primeru besi smith je šlo za izjemne pevke, ki se do potankosti obvlada le svoj vokal.
00:18:57
Zavedati se moramo, da so ti posnetki nastali pred iznajdbo mikrofona, tako da so te pevke morale še bolj obvladati svoj glas. Če so hotele pokazati vse nianse svojega petja pri teh pevkah in bluzu nasploh, nas najbolj zagrabi avtentičnost same glasbe.
00:19:15
Ta je toliko bolj poudarjena, ker gre pri bluzu za prvoosebne pripovedi, te pevke pa so resnično živele življenje, v katerem so prepevale prihajale so zna takratne družbe. Pile so zatirane, takšno življenje jih je utrdilo, vendar je na njih hkrati pustil odprte rane, o katerih so prepevali v svojih otožnih komadih.
00:19:39
Bessie smith atl waters in ostale so sicer postale zelo prepoznavne in dobro plačane zvezda v temnopoltih skupnostih, sicer pa je v medvojni Ameriki segregacije veljala na vseh nivojih družbe.
00:19:53
Belci tako niso kupovali bluzovskih plošč, le redki najbolj liberalni pa so zahajali na koncerte v času, ko so v večjih mestih severnih ZDA že začeli snemati plošče, je na ruralnem jugu prevladovala drugačna, bolj surova oblika bluza del ta bluz. Ta velja za najbolj avtentično ljudsko obliko tega žanra. Ta vrsta bluza se kar precej razlikuje od vodvila, saj je v ospredju solo glasbenik, ki igra na akustično kitaro.
00:20:24
Poje in občasno igra na orglice, značilna pa je tudi uporaba slajdov. V tistih časih so za ta namen uporabljali predvsem nože in steklenice.
00:20:35
Ta nov tip potujočega solo glasbenika je odprl nove možnosti, ustvaril je nov žanr, ki so ga poimenovali del ta bluz to ime je dobil po delti reke misisipi, iz katere je prihajalo veliko predstavnikov. Tega podžanra ni padel ta misisipija rojstni kraj bluza kot mnogi zmotno mislijo specifika te del te je bila, da so izsušili zelo pozno šele na koncu 19. Stoletja v delti tako ni bilo sužnjev, saj se je na selitev zgodila par desetletij po odpravi suženjstva.
00:21:10
Zaradi velike potrebe po delovni sili se je v delto preselilo veliko mladih delavcev, ki so bili bolj dovzetni za nov tip glasbe. Delta misisipija. Tako center bluza ni postala zato, ker gre za prastaro ozemlje, kjer je bil slednji spočet, pač pa ravno obratno. Center bluzo postane, ker se je vanjo preselilo mlado prebivalstvo, ki ni bilo toliko obremenjeno s tradicijo in je bilo bolj odprto za nove ideje, tudi za komade lead belja. Tega verjetno poznate kot pri radgoni.
00:21:42
Vane.
00:21:44
Mag magda o.
00:21:49
Tu mi je my way le na monte me en in ne pa padec k aunga.
00:22:06
V našem.
00:22:09
Ma gk ma gl aunga.
00:22:15
O ambon aunga.
00:22:20
Ne in ni pa ena fan padec on one vaščan a veš.
00:22:31
V naši.
00:22:34
Magam magerl tonilla in mi je ime.
00:22:43
Le najti aung en in nevaren padec aung San AO.
00:22:57
Še bolj pomembna.
00:23:19
Za očeta del ta bluza sicer velja charley patton, slednji je bil mentor drugi generaciji del tabl userjev, ki pa so zaradi že uveljavljenega sistema glasbene industrije presegli lokalno slavo svojega mentorja v to drugo generacijo. Med drugimi sodijo bb king, mati waters in lead belly. Slednji so blizu videli priložnost in način, kako se znebiti življenja pobiralca bombaža.
00:23:45
Del table so namreč izvajali potujoči glasbeniki, ki so hodili iz kraja v kraj bluz je torej predstavljal pot v boljšo življenje za marsikaterega prebivalca juga ZDA.
00:23:58
Potujoči glasbeniki so sicer igrali v lokalnih John jones, so bili napol legalne in formalni bari, v katerih so se predvsem ob vikendih zbirali temnopolti. Poleg pijače in iger na srečo pa so ti bari ponujali tudi živo glasbo.
00:24:15
Predstavljali so torej prostor, v katerem so se lahko temnopolti zabavali brez vseprisotnega nadzora belcev. Pomembno je omeniti, da bluz ni neposredno omenil diskriminacije in rasizma, ki so ga bili deležni temnopolti. To je posledica sistemskega rasizma, saj je bil temnopolti glasbeniki neposredno naslavljanje takih tematik lahko plačali tudi z življenjem. To, kar uspeva. Bluz torej ni neposredna tematika, ampak ravno lacanovski manj kot te tematike.
00:24:46
Zaradi tega so v bluzo uporablja veliko simbolike, strah pred rasnim nasiljem pa je pogosto utelešen v liku hudiča. Na tej točki se ponovno ujamemo zgodbo roberta johnsona. Če pustimo mitske povesti iz uvoda ob strani, je bil Johnson revolucionaren predvsem zato, ker je postavil arhetip rokovskega zvezdnika. Imel je pravi imidž, njegovo življenje pa je bilo zavito v tančico skrivnosti. Bil je glasbeni fantom, ki je umrl docela, neznan že pri 27 letih.
00:25:20
Bil je kitarski virtuoz in avtor pesmi, v katere inkorporiral različne stile glasbe, ki jih je slišal v svojih mnogih potovanjih. V življenju je posnel samo 29 pesmi. Eno izmed bolj znanih je lava in.
00:25:37
A.
00:25:46
A uspešnim.
00:25:52
Vsi, ki jih zanima en ena pa aung aung m.
00:26:12
Nov young.
00:26:21
Rola station.
00:26:29
A na terenu ng.
00:26:34
Ne.
00:26:37
M.
00:26:40
Fafa sem aunga.
00:26:49
2 in.
00:26:51
Vendar m.
00:26:55
Mislim.
00:26:58
Bila je samo Miha a.
00:27:06
Tung m.
00:27:12
A ubili.
00:27:16
Berlinger vas mama en ohio aung.
00:27:23
I jo.
00:27:27
Bill may.
00:27:33
A.
00:27:35
Ej.
00:27:37
MJ.
00:27:46
Hm.
00:27:48
Nevijo.
00:27:49
UO.
00:27:55
Slava je Johnson požel šele dobrih 20 let po svoji smrti, ko so na začetku 60. Let odkrili njegove posnetke ter ga razglasili za kralja del ta bluza. Kljub temu, da Robert Johnson danes velja za kralja bluza, pa so večji vpliv na nove žanre imeli predstavniki tako imenovanega čikaškega bluza. Čikaški bluz je posledica drugega vala migracij temnopoltih z juga ZDA v industrijska mesta bolj razvitega severa. Ta druga velika migracija se začne v 40. Letih 20. Stoletja.
00:28:29
Največ temnopoltih pa se naseli v mesto tako imenovanega rust belt AV, detroit, cleveland in najbolj pomembno chicago. Razlogi za to množično selitev so podobni kot v prvem migracijskem valu beg pred diskriminacijo obupnimi razmerami za delo in slabimi plačami, ki so se še poslabšale zaradi mehanizacije dela na plantažah.
00:28:54
Tudi na industrijskem severu so bili temnopolti slabo plačani, vendar še vedno neprimerno bolje kot na jugu ZDA. Predvsem pa so velika mesta ponujala več priložnosti tudi za glasbenike, ki so množično prihajali v chicago z veliko migracijo v severna industrijska središča se je zmanjšala tudi segregacija, saj jo je bilo v mestih težje implementirati. Tako so predvsem mladi liberalni beli študentje prišli v stik s črnsko kulturo zaradi boljšega finančnega stanja.
00:29:25
Pa začnejo tudi temnopolti pogosteje kupovati plošče in zahajati v klube.
00:29:30
V mestih kot sta chicago in detroit se tako prvič ustvari relativno enotna glasbena scena, saj se blues glasbeniki prvič zberejo na ena mestu. Ključno vlogo pri razvoju bluza pa igra založba, ki velja za najpomembnejšega akterja chicaške scene čas records. Založbo odpre svoja vrata leta 1950 in velja za zibelko čikaškega bluza.
00:29:55
Med drugimi so zače snemali madi waters little walter, bo odidi in chuck berry.
00:30:03
Ta scena pa je izjemno pomembna tudi v kontekstu celotne popularne glasbe, saj so te plošče inspirirale mnogo, katerega glasbenika. Močan vpliv pa so pustile predvsem na mladih britancih, ki so spremenjeno obliko bluza v začetku 60. Let skozi velika vrata vrnili v ZDA. Ena izmed komadov, ki je navduševal polno mccarthyja mika jaggerja in keitha richardsa, je dosti manj brum.
00:30:30
H.
00:31:06
HO.
00:31:10
A.
00:31:25
Hrana in raas.
00:31:34
Hrana o.
00:31:40
Hse aukn.
00:32:16
O.
00:32:40
Hleve o.
00:33:09
H.
00:33:23
Po sami zgradbi je čikaški bluz nadaljevanje del ta bluza, vendar s ključnim zasukom v igro vstopi elektrika električna glasbila, ki so postala dostopno 40. Letih, tako ponudijo nove možnosti in efekte, s katerimi se bluz začne razvijati. Marsikateri glasbenik sicer ni bil navdušen nad mislijo, da mora za akustičnih presedlati na električne inštrumente.
00:33:48
Vendar so ti v polnih in izjemno glasnih klubih, v katerih so igrali glasbeniki, postali nuja. Od tu izvira tudi klasična oblika rok benda, saj madi waters za potrebe nastopanja sestavi spremljevalno skupino, ki jo poleg njega samega na vokalu in solo kitari sestavljajo še ritem kitara, bas in bobni. S tem se postavi standard, ki z nekaj popravki velja še danes navkljub vsem prednostim, ki jih je mesto ponudilo temnopoltim pa je bilo njihovo življenje.
00:34:19
Še vedno zelo pogosto neizprosno ta brutalnost življenjskih razmer v getih se seveda odraža tudi v besedilih in samem tonu pesmi dodatno dimenzijo, temu trpljenju pa ob alkoholu rasni diskriminaciji in težavnih razmer jih doprinese težke droge, s katerimi se ta populacija sreča prvič. Na tem mestu so popularni glasbi prvič pojavi tematika odvisnosti od drog, ki je zdaj postala že kar nekakšen standard ob chicagu, ki je bil center.
00:34:51
Ruskega dogajanja pa do velikih premikov pride tudi tvoj tu, predvsem po zaslugi še ena glasbenika, ki je emigriral z juga ZDA. John cho ker je žanru dodal značilni ritmični element, ki je postal bluzovska klasika.
00:35:09
A.
00:35:13
A.
00:35:15
R bombon o.
00:35:21
Heart of yao.
00:35:27
O mi.
00:35:29
A bom bom, bom bom.
00:35:34
Mhm ali au.
00:35:43
V lo.
00:35:46
Z agencijami.
00:35:49
Bitov.
00:35:51
Lagan o.
00:35:54
Pa da jo nasmejite.
00:36:27
A.
00:37:05
HRR.
00:37:14
A je walkthrough.
00:37:20
Oh gospa en maja a.
00:37:24
Meni silam AHDOO.
00:37:32
In nasmejte.
00:37:36
Mafija.
00:37:43
AO.
00:37:46
A.
00:37:53
OA.
00:38:04
H.
00:38:09
A.
00:38:14
Ravno elektrificirana verzija bluza je spremenila Svet in navdihnila generacije, vendar tisti, ki premika meje in odpira nova obzorja, največkrat ni nagrajen, živi in umre v relativni anonimnosti, saj večinska populacija še ni pripravljena sprejeti novih idej.
00:38:32
To se je zgodilo tudi z bluzom sago 50 letih presežeta rokenrol, ki ga poslušajo mladi belci ter sol, ki ga posluša predvsem mlajša temnopolta populacija. Razlogi za to so tudi politične narave, saj se v 50 letih pojavi močno gibanje za pravice temnopoltih. Zdi se, da se pripravlja nova era in za to novo ero je potrebna tudi nova glasba, ki bo bolj pozitivna in usmerjena v prihodnost. Tako se velik del temnopolt.
00:39:03
Skupnosti distancira od bluza, ki jih preveč spominja na preteklost, saj velja za glasbo sužnjev, vseeno pa bluz ohrani popularnost pri določeni skupini ljudi naj bi beli liberalci, originalni hipsterji, ki so se zbirali predvsem na kampusih fakultet, so boj za pravice temnopoltih povezali tudi z bluzom. Tako začnejo organizirati koncerte, na katere vabijo pozabljene bluzenje, ki kar naenkrat začnejo nastopati pred večinsko beli in občinstvom.
00:39:34
Na velika vrata pa se bluz vrne sredi 60 let. Takrat prvič vstopil mainstream, zato pa so odgovorni predvsem rolling stonesi. Slednji so bili kot totalni bluz fanatiki ogorčeni nad dejstvom, da blues glasbeniki v ZDA niso dosegli nikakršne prepoznavnosti, zato zahtevajo, da kot njihovo predskupina nastopajo izvajalci, kot sta houng na. Dolgi rok je ravno ta belski obrat blizu revolucionaren poskrbi za glasbeni bum.
00:40:05
Te še bolj pomembno za delno desegregacijo, saj preko glasbe belcem približa črnsko kulturo. Ni pa bilo vso dogajanje električnega bluza skoncentrirano v mestih vas belta sam phillips leta 1952 v memfisu ustanovi založbo sun records, v sklopu katere začne snemati plošče tistih bluz glasbenikov, ki so ostali na jugu ZDA.
00:40:30
Posname plošče z glasbeniki, kot sta jay turner in biking, vendar se kljub solidni prodaji zaveda, da ti glasbeniki v družbeni klimi, ki je v ZDA vladala v 50 letih, ne morejo doseči širokega kroga poslušalcev, saj je phillips je ena izmed ključnih figur v zgodovini popularne glasbe zaradi tega, ker se je zavedal potenciala bluza, vendar je še kako poznal tudi njegove tržne omejitve.
00:40:58
Da bi to glasbo lahko prodajal beli populaciji, jo je moral malce spolirati. Očistiti jo je moral njena surove senzualnosti. Predvsem pa je potreboval belega glasbenika, ki bo to glasbo izvajal. Ta želja se mu izpolni avgusta 1953, ko skozi vrata santa cruz studia vstopi 18 letni voznik tovornjaka, ki je prišel kot darilo za mamin rojstni dan, posneti 2 pesmi. Vendar pa je to že zgodba za naslednjo oddajo.
00:41:29
Zgodba bluza se z vzponom drugih žanrov nikakor ne konča, vendar pa žanr izgubi mesto na glasbenem panteonu. Nadomesti ga njegova bolj spolirana belska oblika, v kateri bomo govorili v naslednji oddaji. Kljub temu, da bluz v svoji pristni obliki nikoli ni dosegel statusa, ki si ga zasluži, pa igra ključno vlogo popularni glasbi vse do danes. Njegove vplive med drugim slišimo o glasbi rolling stonesov, jimmya hendrixa tresi chapman.
00:42:00
White stripes ov ter v neštetih sample hip hop komadov za vse tiste, ki bi se radi poglobili v bluz pa ne veste kje začeti smo na spletni strani radia jeter pripravili playlisto, ki vam bo omogočila vpogled v glasbo glavnih akterjev tega žanra. Z vami sem bil Gregor, spremljajte nas na instagramu za več podobne vsebine obiščite spletno stran radia jeter, od vas pa se poslavljam z besedami bobby arusha.
00:42:35
Ker loung mama a.
00:43:18
Imam prav.
00:43:30
Tam.
00:43:53
Male o.
00:44:01
Skupaj.
00:44:03
Že imam.
00:44:07
HO.
00:44:51
H.
00:45:01
O au.
00:45:12
A.
00:45:39
Dober v.
00:46:12
Od samega.
00:46:13
Začetka.
00:46:15
Ne dela pa bi se, a do danes?
00:46:20
A vse vmes o.
00:46:33
Ja.
00:46:33
Je bil začuden a.
00:46:38
Three zgodovina popularne glasbe.
00:46:45
I.